Je najpogostejša oblika, ima jo okrog 90 % vseh oseb s sladkorno boleznijo.

Pomembna je inzulinska rezistenca, pri čemer se telo ne zna povsem odzivati na inzulin. Ker inzulin ne deluje pravilno, se sladkor v krvi zvišuje, to pa vodi do izločanja še več inzulina. To lahko pri določenih osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 vodi do izčrpane trebušne slinavke, ki zaradi tega izloča vse manj inzulina, to pa povzroča še višje sladkorje v krvi.

Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogosteje diagnosticirana pri starejših odraslih, vse bolj pogosta pa je tudi pri otrocih, najstnikih in mladih odraslih zaradi prekomerne prehranjenosti, neaktivnosti in slabe prehrane.

Najpomembnejša je zdrava prehrana, povečana telesna aktivnost in ohranjanje normalne telesne teže. Oralna zdravila in inzulin pogosta pomagata nadzorovati krvni sladkor.

Dejavniki tveganja za razvoj:

  • Sladkorna bolezen tipa 2 v družini,
  • Prekomerna prehranjenost,
  • Nezdrava prehrana,
  • Fizična neaktivnost,
  • Starost,
  • Visok krvni tlak,
  • Narodnost,
  • Okvarjena toleranca za glukozo,
  • Zgodovina gestacijske sladkorne bolezni,
  • Slaba prehrana med nosečnostjo.

Simptomi sladkorne bolezni tipa 2 so podobni tipu 1:

  • Povečana žeja in suha usta,
  • Pogosto uriniranje,
  • Pomanjkanje energije in utrujenost,
  • Rane, ki se celijo počasi,
  • Pogosta vnetja kože,
  • Zamegljen vid,
  • Mravljinčenje ali občutek otrplosti v rokah in nogah.

Ker pa so ti simptomi lahko pomanjkljivi ali pa jih sploh ni, lahko ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2 z njo živijo več let, ne da bi jih diagnosticirali.

Povzeto po: https://idf.org/aboutdiabetes/type-2-diabetes.html